Medovite grmovnice na našem vrtu

Skoraj zagotovo lahko trdimo, da ne obstaja vrta brez cvetoče grmovnice. Ne samo, da nam krasijo vrtove in polepšajo pogled skozi okno, privabljajo še tako zelo pomembne čebele in druge koristne opraševalce.

Nova pomlad se vztrajno bliža in s tem tudi obdobje ponovnega sajenja, zasajanja in urejanja okrasnih vrtov ter zelenic. Pisali smo že o grmovnicah z užitnimi plodovi in o okrasnih grmovnicah, ki nam polepšajo vrt. Tokrat se bomo posvetili medovitim grmovnicam, ki so še posebej dobra paša za čebele in kot tudi nalašč za naše oči.

S tem, ko pripomoremo pritegniti čebele, pa naj to počnemo z okrasnimi drevesi, cvetočimi grmovnicami, trajnicami, dišavnicami ali barvitimi enoletnicami, toliko boljši rezultat bomo imeli na zelenjavnem vrtu in v sadovnjaku.

Čas sajenja grmovnic

V tekočem letu sta dva obdobja, ki sta primerna za zasaditev okrasnih grmovnic in dreves. Prvo se prične zgodaj spomladi, ko se zemlja ogreje in so tudi nočne temperature prijetnejše in stabilnejše. Nove izbrane grmovnice je priporočljivo presaditi iz lonca na gredo, še preden se brsti odprejo.

Drugo obdobje sajenja je v jeseni, ko sadimo grmovnice, ki so že pripravljene na obdobje mirovanja. Pri jesenskem sajenju ni nobenega problema, če so sadike grmovnic že brez listja, saj koreninski sistem še vedno raste in se utrjuje tudi čez zimo. Pazimo le, da grmovnice posadimo, ko so temperature še enakomerne čez dan in noč in zemlja še ne začenja zmrzovati. V primeru, ko posadimo grmovnice v tednu, ko je kasneje napovedana slana oziroma nizke temperature, novo zasajene grmovnice dobro pokrijemo in zaščitimo s kopreno za čez tisto noč.  

O pripravi sadilne jame za grmovnice smo pisali v prispevku okrasne grmovnice, ki nam polepšajo vrt. Zapomniti si je potrebno, da ko postavimo grmovnico v sadilno jamo, ji obvezno nežno razrahljamo celotno koreninsko grudo. Ko odstranimo lonec v katerem je bila kupljena grmovnica, so pogosto korenine zaraščene v krogu. Pri rahljanju si lahko pomagamo s manjšimi grabljicami ali manjšim rahljalnikom zemlje. Odstranimo morebitne suhe in dolge korenine. Še posebej pa pazimo na kot las tanke korenine, da jih preveč ne poškodujemo. Prav te skrbijo, da rastlina dobi vsa potrebna hranila za rast in razvoj.

sajenje grmovnic

Novo posajeno grmovnico vedno dobro zalijemo in v primeru, ko je zemlja izsušena, zalijemo tudi sadilno jamo. Za konec pa lahko pripravimo še zastirko iz lubja, katera bo zadrževala vlago, da se rastlina lažje prime in tudi preprečevala razrast plevela.

Lega grmovnic

Pri izbiri lege zasaditve grmovnic moramo upoštevati potrebe izbrane vrste. Za večino medovitih rastlin lahko trdimo, da potrebujejo sončna rastišča. Izjema so mahonije, določene hortenzije, in rododendroni, ki potrebujejo bolj senčna mesta.

Sončna svetloba poskrbi za razvoj privlačnih cvetov in medovitost, katera služi za nastanek prave sladke paše za naše čebele. Pri pripravi in izbiri mesta imejmo še v mislih, da ko bomo posadili grmovnico, bo ta najverjetneje na izbranem mestu ostala zelo dolgo časa. Tako sadilno mesto premišljeno izberemo ter upoštevamo ne le samo lego ampak tudi končno velikost vsake zasajene rastline.

Vsaka grmovnica ima svoj čas cvetenja. S pravilno izbiro rastlin si lahko zagotovimo cvetove in opraševalce skoraj skozi celotno rastno obdobje. Veselje ob pogledu na naš vrt ali zelenico nam je tako lahko dan skozi celo leto.

Sorte medovitih grmovnic

Budleja je listnati grm z značilno lokasto upognjenimi vejami. Dolga socvetja cvetov se razvijejo sredi poletja, ki trajajo vse do jeseni. Budlejam pravimo tudi metuljniki, saj so njihova socvetja velikokrat polna številnih metuljev.

Hibiskus, grmasti ali sibirski oslez je listnati grm pokončne rasti. Zraste do 2 m v širino. Rad ima sončna mesta, bo pa vam tudi zacvetel z malo več sence. Cveti  konec poletja, v mesecu juniju do sredine jeseni. V času cvetenja je en velik cvetoč grm, ki privablja čebele, metulje in čmrlje. Najdemo lahko hibiskuse z enostavnimi ali polnimi cvetovi, ki pa so lahko od beli, roza, lila ali celo v kombinaciji dveh barv s temnejšo sredino.

Mahonija je zimzeleni košati grm, ki zraste do 2 m. Ima svetleče pernato deljene liste z značilnim bodičasto nazobčanim robom. Zacveti sredi zime (januar) ali zgodaj spomladi z živo rumenimi cvetovi, ki so ob lepemu vremenu polni pridnih čebel. Zanjo izberemo delno senčno ali senčno mesto.

Perovskija ali ruski žajbelj potrebuje sončno lego in zraste do 1 m v lep in manjši grm. Zanjo je značilno srebrno sivo listje ter modro vijolično socvetja na pokončnih poganjkih, ki se razvijejo v drugem delu poletja. Dobro prenaša sušo. Spomladi jo porežemo malo nad tlemi, da nam ponovno odžene in v času cvetenja skrbi za koristne opraševalce na vrtu. 

Potonike se delijo v dve skupini. Ločujemo jih na zelnate in lesnate ali grmaste potonike. Zelnate potonike so manjše in se uvrščajo v listnate trajnice, katere v zimskem času popolnoma izginejo in ponovno zaženejo spomladi. Lesnate ali grmaste potonike pa so listnati manjši grmi, ki zrastejo do 2 m v višino. Obe skupini že imata pesto izbiro sort, obstajajo pa že tudi razni manj poznani križanci med njima. Potonikam na sploh ustreza sončno do pol senčno mesto. Cvetijo aprila ali maja do junija. Cvetovi so veliki, enostavni ali polni, nekateri prijetno dišeči. Pojavljajo se v belih, roza, rumenih  in mnogih drugih barvnih odtenkih.

Rod rododendronov in azalej je zelo obširen, saj obsega zimzelene in listnate grmovnice. Razlikujejo se tudi po višini, barvi cvetov, času cvetenja in prezimnosti. Sorte, ki dobro prezimijo, se pojavljajo v najrazličnejših barvah in velikostih za naše trajne nasade. Za večino sort pa velja, da potrebujejo kislo zemljo ter polsončno do polsenčno mesto. Sončna pripeka jim ne prija. Tako si lahko obogatimo tudi senčnejše lokacije okoli našega doma. Večina sort rododendronov in azalej cveti od marca do maja.

Včasih smo poznali mogoče samo dve barvi španskih bezgov okoli naših domov. Dandanes pa že obstajajo ne samo pestre barvne kombinacije, ampak tudi že pritlikave sorte, ki so primernejše za manjše vrtove ali zelenice. Te potrebujejo manj obrezovanja. Najdemo lahko tudi že cepljene na določeno višino in so lahko oblikovana v prav prikupna manjša drevesa. Na sploh pa za španski bezeg velja, da gre za listnati grm z značilnim latastim socvetjem. Ta socvetja so sestavljena iz majhnih cvetov, ki imajo močni vonj. Cveti v mesecu maju. Uspeva na soncu kot tudi v delni senci.

Sadike grmovnic lahko naročite v spletni trgovini Flora Express z dostavo po vsej Sloveniji ali kupite v vrtnih centrih Vrtko (Ljubljana, Kalce, Maribor).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja