Vsi “rastlinoljubci” smo se zagotovo, vsaj enkrat, že srečali s škodljivci na naših sobnih, pa tudi zunanjih rastlinah. Nekateri so bolj trdovratni, drugi manj, prav…
Jagode delimo na enkrat in večkrat rodne sorte. Plodove enkrat rodnih obiramo v maju, večkrat rodnih pa vse do jeseni. Ločimo jih po obliki, barvi in okusu.
Rastlinske posebnosti popestrijo sadno zelenjavne vrtove in presenetijo naše okuse. Med njimi izpostavljamo andske jagode, mehiško kumarico in melonasto hruško.
Asimina, indijska banana ali Paw Paw sodi v vsak sadni vrt, saj gre za drevo s čudežnimi rumenimi sadeži, ki po okusu spominjajo na banano, mango in ananas.
Jagode so priljubljene sadne rastline s zapeljivimi rdečimi plodovi, ki rastejo na skoraj vsakem vrtu. Odlično nam uspevajo tudi v posodah.
Figa je sadno drevo, ki nam rodi zelene, črne ali vijolične plodove. Sadimo jo na sončna in zavetrna mesta, obiramo pa le tiste fige, ki so že zrele.
Josta in kosmulja sta grma jagodičevja s sladko kislimi plodovi, ki so podobni ribezu. Josta je križanec med črnim ribezom in kosmuljo.
Ribez sadimo kot grme ali sadno živo mejo, pri čemer poskrbimo, da ima dovolj prostora in rodnih poganjkov, na katerih se bodo razvile jagode.
Mediteransko drevje nas razveseljuje z aromatičnimi cvetovi in plodovi. Ker ne prezimijo na prostem, jih lahko, v notranjih prostorih, sadimo v posode vse leto.
Z obrezovanjem sadnega drevja uravnavamo razmerje med rastjo in rodnostjo dreves. Sadna drevesa tudi škropimo, da jih zaščitimo pred boleznimi.