Figa je sadno drevo, ki nam rodi zelene, črne ali vijolične plodove. Sadimo jo na sončna in zavetrna mesta, obiramo pa le tiste fige, ki so že zrele.
Josta in kosmulja sta grma jagodičevja s sladko kislimi plodovi, ki so podobni ribezu. Josta je križanec med črnim ribezom in kosmuljo.
Ribez sadimo kot grme ali sadno živo mejo, pri čemer poskrbimo, da ima dovolj prostora in rodnih poganjkov, na katerih se bodo razvile jagode.
Mediteransko drevje nas razveseljuje z aromatičnimi cvetovi in plodovi. Ker ne prezimijo na prostem, jih lahko, v notranjih prostorih, sadimo v posode vse leto.
Z obrezovanjem sadnega drevja uravnavamo razmerje med rastjo in rodnostjo dreves. Sadna drevesa tudi škropimo, da jih zaščitimo pred boleznimi.
Postorimo še zadnja jesenska opravila na vrtu. Še zadnjič pokosimo trato, očistimo grede in zaščitimo rastline in drevesa pred mrazom in škodljivci.
Aprisali, Aprikyra, in Aprimira so sadne posebnosti, ki so nastale s križanjem marelice in sorodnih vrst koščičastega sadnega drevja.
Marelica je sadno drevo, pri katerem sladke plodove obiramo postopoma, saj ne dozorijo istočasno. Za sajenje na vrtu izberemo odporne ali poznejše sorte.
Sliva je sadno drevo s koščičastimi plodovi modrih do vijoličnih ali rumenih do rdečkastih odtenkov. V ponudbi imamo cepke, kar pomeni, da se njihovo sadno meso loči od koščice.
Namizno grozdje nas jeseni razveseljuje kot sadje vzpenjalke na domači brajdi ali v špalirju z belimi, rdečimi in črnimi grozdi. Sorte se med seboj razlikujejo po času zorenja, velikosti, obliki in barvi jagod v grozdih.