Josta in kosmulja – zanimive sorte grmov jagodičevja
Josta je grm jagodičevja, križanec med črnim ribezom in kosmuljo. Grm zraste do 2,5 metra v višino in po bujnosti presega tako kosmuljo kot črni ribez. Veje so brez trnov, barva lesa pa je enaka kot pri črnem ribezu. Obstajajo tudi sorte, ki so cepljene na steblo. Glede tal je rastlina nezahtevna in zelo odporna na nizke temperature. Brsti so jajčaste oblike, proti vrhu zašiljeni. Brsteti začne zelo zgodaj spomladi. Listi so temno zeleni in svetleči. Tri do pet purpurno rdečih cvetov tvori grozdiček ali socvetje. Cveti na enoletnem lesu, ki izrašča iz dvo- in triletnega lesa. Plodovi so ovalno okrogli, od vijoličasto temno rdeči do črni. Manj zreli so temno rdeči, popolnoma zreli pa črne barve. Meso je sladko, rahlo kislo, manj prijetno kot pri kosmuljah. Vsebujejo veliko C-vitamina in sladkorjev ter so primerni predvsem za predelavo v sokove in marmelade.
Kosmulja je nizek ali srednje visok grm jagodičevja. Tako kot pri josti, so tudi sorte kosmulje lahko cepljene na steblo. Posamezne sorte kosmulj zrastejo od 0,5 do 1,5 metra v višino in širino. Veje so pri večini sort obraščene s trnji. Barva plodov je odvisna od sorte. Ločimo sorte z zeleno rumenimi, rumenimi in rdečimi plodovi. Po okusu so sladko kiselkasti, a je to spet odvisno od sorte. Nekatere so bolj bližajo kislemu okusu in nekatere manj. Tudi od lege je odvisno, koliko sladkorjev bodo jagode razvile. Jagode zorijo proti koncu junija. Rade imajo polno sončno lego.
Josto in kosmuljo obrezujemo spomladi. Josto obrezujemo podobno kot črni ribez, kosmuljo pa podobno kot rdeči ribez. Grme pri obeh rastlinah redčimo in pomlajujemo vsako leto, saj tako omogočimo kakovostnejši pridelek in boljše zdravstveno stanje rastlin in pridelka.
Sajenje joste in kosmulje
Za sajenje joste in kosmulje najprej izkopljemo sadilno jamo, ki naj bo približno 50 cm globoka in široka. Vanjo damo kompost ali preperel hlevski gnoj. Sadiko pred sajenjem za nekaj minut namočimo v vedru vode, da se koreninska gruda dobro omoči in se zemlja pri sajenju bolje oprime. Korenine pred sajenjem tudi nekoliko razrahljamo. Pri sajenju pazimo, da gnoj ne pride direktno na korenine. Bolje je, da ga zasujemo z nekoliko zemlje in nato postavimo sadiko. Na težjih tleh izkopljemo večjo jamo, da tako pripravimo primerno podlago za sajenje. Če komposta ali hlevskega gnoja nimamo, dodamo mineralna sadjarska gnojila, kot je Vita Cote za plodovke.
Sadike joste in kosmulje sadimo približno od 3 do 5 centimetrov globlje, kot so rasle v loncih. Tako pri rastlinah spodbudimo grmasto razrast. Z globljim sajenjem namreč spodbudimo spodnje brste in tiste na korenikah, da se razvijejo v samostojne poganjke. V sadilno jamo postavljeno sadiko obsujemo z zemljo, jo pritisnemo na korenine, da se dobro sprime. Posajeno sadiko nato dobro zalijemo. V prvem letu po sajenju praviloma odstranimo vse cvetove. S tem spodbujamo rast rastline in večamo rodni volumen za prihodnja leta.
Sorte joste in kosmulje
Poznamo navadno josto in josto na steblu, ki je cepljena na 80 centimetrsko steblo.
Rdeča kosmulja Hinnonmaki Red je sorta kosmulje z rdečimi plodovi. Cepljena na 80 centimetrsko steblo. Sorta je trnasta in odporna na pepelasto plesen. Je enostavna za vzdrževanje. Cveti od aprila do maja z belimi cvetovi. Zori zgodaj, sredi junija. Plodovi so podolgovato okrogli, srednje veliki, rahlo dlakavi in temno rdeče barve. Meso je okusno in sladko kislo.
Zelena kosmulja Hinnonmaki Green je sorta kosmulje z zelenimi plodovi. Je majhna, pokončna in kompaktna sadna grmovnica. V višino zraste od 1 do 1,3 metra. Veje so goste, trnaste in pokončne do razprte. Sorta je odporna na pepelasto plesen. Cveti od aprila do maja z belimi cvetovi. Zori julija. Plodovi so podolgovato okrogli, srednje veliki, rahlo dlakavi in rumeno zelene barve. Meso je okusno, sladko kislo.
Sadike joste in kosmulje lahko naročite v spletni trgovini Flora Express z dostavo po vsej Sloveniji ali kupite v vrtnih centrih Vrtko (Ljubljana, Kalce, Maribor).