Jesensko sajenje sadnega drevja in jagodičevja

Kdaj je pravi čas za sajenje sadnega drevja in jagodičevja? V kolikor izberemo sadike, ki so v loncih in imajo že razvit koreninski sistem, jih lahko sadimo skozi celo leto. Vseeno pa se izogibamo sajenju pozimi, ko je zemlja zmrznjena in (pre)vročim poletnim dnevom. V kolikor izberemo sadike brez koreninske grude, le-te posadimo, ko niso več olistane (jeseni) oz. preden brstijo (spomladi).

Na splošno nekoliko bolj priporočamo jesensko sajenje, saj se rastlina bolje ukorenini in tako pridobimo eno sezono. Kaj to pomeni v praksi? To pomeni, da lahko na pomlad pričakujemo že prve plodove. Seveda, da pa govorimo o polni rodnosti drevesa, moramo počakati 2-3 leta oz. pri nekaterih sadnih sortah celo 5-6 let (asimina, kivi…). Spomladi sajene sadike se morajo najprej ukoreniniti, zato posledično nekoliko zamujajo z razvojem.

Preden pa se lotimo sajenja novega sadnega drevesa, je pomembno, da naredimo načrt. Katero sadno sorto želimo gojiti, koliko prostora imamo in kakšno lego imamo? Večina sadnih sort potrebuje sončno lego. Pomemben je tudi podatek, v katerem delu Slovenije živimo. Npr. sorte, ki so nekoliko bolj občutljive na nižje temperature in zmrzal, je pomembno, da jih posadimo v bolj zavetrne lege in jih tako zavarujemo pred poškodbami (npr. kaki, marelice…).

Zemlja in priprava sadilne jame

Sadno drevje

Vse se začne in konča pri zemlji, zato je pomembno, da izberemo kvalitetno mešanico zemlje. Večina dreves potrebuje dobro prehranjena in odcedna tla. V kolikor bomo posadili samo eno drevo, navadna vrtna zemlja zadostuje. Če pa se odločimo narediti sadovnjak oz. posaditi več dreves, pa svetujemo, da naredite analizo zemlje. Tako bomo rastlinam zagotovili uspešen začetek. Preden se lotimo sajenja, moramo pripraviti sadilno jamo.

Sadilno jamo, v kolikor se le da, pripravimo cca. 1 mesec prej, da se le-ta dobro prezrači. Velikost jame prilagodimo koreninskemu sistemu sadike. Običajno je širina 40-60 cm, globina pa okoli 40 cm. V kolikor izberemo sorto, z bujno podlago – sejanci, mora biti jama nekoliko širša (cca 1 m).

Zgornjo plast zemlje, ki se nahaja tik pod travno rušo, imenujemo živica, spodnjo plast zemlje pa mrtvica. Mrtvici moramo obvezno dodati kompost in jo založno pognojiti, s hranili, ki so na osnovi kalija in fosforja – npr. NPK gnojila. Pri tem naj bo prva številka čim nižja, drugi dve številki pa čim višji. Ta dva elementa – fosfor in kalij, namreč kasneje zagotovita zdrav in močan razvoj koreninskega sistema ter rastline.

Drevesce previdno vzamemo iz sadilnega lonca. Pred tem ga lahko za cca 30 min namočimo v vodo, saj ga bomo tako lažje dobili iz lonca, hkrati pa mu ne bomo poškodovali korenin. Sadiko previdno postavimo na dno sadilne jame in jo zasujemo z mrtvico, kateri smo primešali potrebna gnojila in kompost. Sadiko posadimo tako globoko, kot je posajeno sedaj, saj cepilnega mesta ne smemo zakriti! V praksi to pomeni, da je cepljeno mesto cca 15-20 cm od tal. V sadilno jamo na koncu nasujemo še živico. Površino rahlo poteptamo in obilno zalijemo.

Priporočljivo je, da drevesu nudimo tudi oporo. Izberemo impregniran kol, ki ga zapičimo v sadilno jamo, tik preden posadimo rastlino. Le-ta naj bo cca 10 cm oddaljen od debla sadike. Oporo nudimo drevescu vsaj 2 leti oz. v primeru, da izberemo sorto na šibki podlagi, bo le-ta oporo potrebovala celo življenje.

Če imamo težave z voluharji, svetujemo, da sadiko zavarujete z žičnato mrežo. Za zaščito pred plevelom, za ohranjanje vlage in kisanje zemlje lahko sadiko obložimo s plastjo zastirke – borovo lubje, žaganje, borove iglice. Zastirko obnovimo 1-2-krat na leto oz. ko se le-ta razgradi.

Mlado rastlino redno pregledujemo in po potrebi pognojimo. Prvi dve leti je pomembna tudi zaščita pred mrazom. To lahko zagotovimo z lutrasilom oz. kopreno.

Jagodičevje

Kar se tiče sajenja jagodičevja (borovnice, maline, brusnice…), je postopek enak, le da sadilna jama ne rabi biti tako velika in rastline ne potrebujejo opore. Moramo pa zato nekoliko več pozornosti nameniti izbiri zemlje, sploh če se odločimo posaditi borovnice. Za te namreč velja, da obvezno potrebujejo kislo zemljo. Pred sajenjem moramo izkopati sadilno jamo, cca 40 cm globoko in 1 m široko. Jamo nato napolnimo s substratom za borovnice. Borovnico sedaj posadimo nekoliko globje, kot je bila v loncu in zakrijemo z zastirko iz lubja iglavcev.

Sajenje sadnega drevja v lonce

Pri vzgoji sadik v loncih, je predvsem pomembno, da izberemo pravo sorto oz. pritlikavo rast drevesa. Taka drevesca v višino in širino dosežejo le 1,5-2 metra. Sajenje sadik v lonce je še nekoliko lažje, od sajenja na prosto, saj lahko takim rastlinam res zagotovimo optimalno mešanico zemlje. Moramo biti pa pozorni na količino zalivanja in gnojenja. Rastline, posajene v lonec, so popolnoma odvisne od nas, saj ne morejo od nikjer drugje črpati vode in hranil. Zato moramo te rastline zalivati tudi pozimi – ne obilno, temveč le toliko, da pokrijemo njene osnovne zahteve po vodi. Prednost vzgoje v loncih je tudi ta, da lahko rastlino, v primeru hudega mraza, preprosto premaknemo v zavetrne lege ter jih tako zaščitimo pred zmrzaljo in poškodbami.

Nega sadnega drevja in jagodičevja

Zalivanje in gnojenje

Da nas bo naše sadno drevje in jagodičevje razveseljevalo s svojimi slastnimi plodovi in lepo uspevalo, mu moramo zagotoviti ustrezne pogoje. To, da smo ga posadili na vrt/lonec, žal ni dovolj. Tekom sezone, moramo poskrbeti za zadostno količino vode – sploh v sušnih mesecih. Pred sezono ga moramo obvezno pognojiti, priporočeno pa je tudi preventivno škropljenje (npr. modra galica). S preventivnim škropljenjem lahko kasneje v sezoni preprečimo marsikatero bolezen in razvoj škodljivcev.

Ko začne rastlina tvoriti cvetove in prve plodove, se moramo zavedati, da za to porablja veliko energije. V tem obdobju ji moramo zagotoviti dodatna hranila. V kolikor je naša rastlina še mlada, svetujemo, da določeno količino, še nedozorelih plodov, odstranite.

Obrezovanje sadnega drevja

Ne smemo pa pozabiti niti na obrezovanje. Večino sadnih dreves je potrebno obrezati enkrat letno. To ohranja drevo v pravi obliki, s tem pa dosežemo tudi, da drevesa redno rodijo in dajejo kvalitetni pridelek.

Več o samem obrezovanju in škropljenju pa smo že zapisali v enem od člankov, ki si ga lahko preberete.

Nikoli pa ne smemo pozabiti, da gre za žive stvari, na katere vpliva tudi vreme. V kolikor pride pozna zmrzal, je velika verjetnost, v kolikor nismo rastline ustrezno zaščitili, da so cvetovi pomrznili in bo posledično manj ali celo nič plodov. Ravno tako nanje vpliva tudi dež. Če je le-tega preveč, se lahko pojavi plesen, bakterije, plodovi začnejo pokati. V kolikor je leto suho in vroče, ravno tako, če ne zalivamo rastline, ne moremo pričakovati visokega pridelka. Žal na nekatere stvari nimamo vpliva, četudi smo naši rastlini zagotovili optimalne pogoje.

Pogoste bolezni in škodljivci sadnega drevja in jagodičevja

Različni škodljivci in bolezni nas lahko med rastno sezono sadnega drevja večkrat presenetijo. Pomembno je, da ob pojavo le-tega takoj ukrepamo.

Najpogosteje naša drevesa “napadejo”:

• zelene uši
• škrlup
• češnjeva muha
• rja
• monilija
• kodravost
• šarka

Zelena uš

Zeleno uš lahko običajno hitro opazimo, saj naša rastlina prične zaostajati v rasti, mladi poganjki pa so uničeni. Njihova slabost je ta, da se lahko pojavljajo skozi celotno rastno sezono, saj imajo veliko število rodov v letu. Znebimo se jih lahko s pomočjo insekticida Biotip Aphicid, ki je namenjen za ekološko zatiranje listnih uši.

Škrlup

Škrlup povzroča gliva, ki prezimi v okuženem listju, zato moramo le-tega obvezno odstraniti. Gre za najnevarnejšo bolezen jablan in hrušk. Na listih in plodovih lahko opazimo temne pege. Povzroča veliko škodo, ker vpliva na količino pridelka in njegovo kakovost. To lahko preprečimo tako, da že takoj izberemo sorte, ki so nekoliko bolj odporne. Svetujemo pa tudi spomladansko škropljenje z bakrovim pripravkom.

Češnjeva muha

Češnjeva muha je zaslužna za črvive češnje. Muha izleže jajčeca v plod, ko ta začne zoreti. Tekom sezone se razvije ličinka, ki poje meso češnje. Preprečimo jih lahko tako, da po cvetenju češenj na rastlino namestimo rumene lepljive plošče, ki bodo “ulovile” škodljivce.

Hruševa rja

Kot že samo ime pove, se ta vrsta rje pojavlja na hruškah, kjer v bližini le-teh raste smrdljivi brin. Žal se ta bolezen pojavlja tako na brinu kot na hruški in uničuje oba. Preprečimo jo lahko tako, da odstranimo brin, iz bližine hrušk.

Monilija

Monilija je bolezen koščičarjev – slive, breskve, marelice…lahko pa napade tudi jablane. Povzroči jo gliva Monilinia laxa. Ta gliva lahko prodre skozi v še zaprt cvet, največkrat pa okuži drevo med cvetenjem. Običajno jo opazimo tako, da odmrli mladi poganjki in vejice smolijo. Za okužbo je najbolj nevarno takrat, če je v času cvetenja deževno in toplo vreme. V primeru lepega, toplega in suhega vremena, ni nevarnosti za okužbo.

Preprečimo jo lahko tako, da drevesa redno obrezujemo – v kolikor je naša rastlina že okužena, okužene poganjke izrežemo in jih takoj zažgemo, spomladi drevesa preventivno poškropimo z bakrovim pripravkom.

Breskova kodravost

Gre za bolezen, ki prizadene breskve in nektarine. Listi se začnejo kodrati, odpadati in se tako postopoma zmanjša listna masa drevesa. Napad bolezni lahko posledično močno zmanjša pridelek. Problem je, ker lahko ta bolezen prezimi na skorji drevesa. Preprečimo jo lahko s fungicidi.

Šarka

Gre za virus, ki se najpogosteje pojavi na nektarinah, marelicah, slivah in mandljih. Na listih se pojavijo okrogle pege, ki se postopoma povečujejo. Plodovi postanejo deformirani in imajo grenak okus. Običajno tudi že prej odpadejo z drevesa. Žal je pri tem virusu rešitev zgolj ta, da okužene rastline odstranimo in sežgemo.

Veliko ponudbo rastlin lahko preverite v spletni trgovini Flora Express z dostavo po vsej Sloveniji ali kupite v vrtnih centrih Vrtko (Ljubljana, Kalce, Maribor).

Članek napisala: Nina Kolenc, Vrtko d.o.o.