Sliva – sadno drevo z modro vijoličnimi do rdečkastimi plodovi

Sliva je sadno drevo s koščičastimi plodovi modrih do vijoličnih ali rumenih do rdečkastih odtenkov. V ponudbi imamo cepke, katerih sadno meso se loči od koščice. Večina sort je dobro odpornih na nizke zimske temperature, nevarne so le spomladanske pozebe. Uspevajo na sončnih legah, najbolj ugodne pa so vzhodne in jugovzhodne, nekoliko nagnjene lege. Pri nas imamo v ponudbi sadike v loncih, ki jih, z izjemo zmrzali, lahko sadimo vse leto.

sliva plodovi

Sajenje sadike slive

Sadiko slive v loncu, z izjemo zmrzali, sadimo vse leto, ker že ima razvit koreninski sistem. V kolikor jo sadimo jeseni, lahko spomladi že odžene. Pred sajenjem jo namočimo v vodo in izkopljemo sadilno jamo, ki naj bo dvakrat večja, kot je koreninska gruda v loncu. V globino naj meri 50 cm. Dno izkopa zrahljamo, nasujemo nekaj komposta in obložimo z obrnjeno travno rušo, če je bila prej tam zelenica. Sadiko nato previdno vzamemo iz lonca in ji pazljivo zrahljamo spodnje korenine oziroma odstranimo približno 1 cm zemlje od korenin.

V sadilno jamo jo posadimo tako globoko, kot je rasla v loncu in koreninsko grudo zasujemo s kompostom, ki mu dodamo nekaj mineralnega gnojila. Pazimo, da mineralno gnojilo ne pride v direktni stik z koreninsko grudo. Cepljeno mesto sadike naj bo 10 do 15 cm nad nivojem roba zemlje. Sadiko posadimo na sončno mesto, jo zalijemo in ji zagotovimo oporo.

Za rast in razvoj plodov sliva potrebuje nevtralna do rahlo kisla tla. Ta morajo biti ohlapna in prepustna, bogata s hranili in rahlo vlažna. Sadike v naši ponudbi so cepljene na podlagi St. Julien, srednje živahno rastoči podlagi, kjer drevesa dosežejo od 3 do 4 metre. Sadike na vrtu sadimo v razmaku 2 do 3 metrov. Stebričaste in pritlikave sorte so primerne za manjše vrtove z razmakom sajenja od 1 do 1,5 metra za stebričaste sorte in 2,5 do 3 metra za pritlikave sorte. Odlične so tudi za vzgojo v posodah premera vsaj 50 cm.

Vse sorte sliv, ki jih imamo v ponudbi, so samooprašne. Za razvoj plodov sorte ne potrebujejo rasti ena ob drugi. Cvetijo spomladi z belimi cvetovi, plodovi pa so, odvisno od sorte, zreli od sredine poletja do pozne jeseni.

Sorte sliv

Sliva Conquest je pokončno rastoča in nova sorta slive, s plodovi brez koščic. Ni dovzetna za glivične bolezni in je odporna na šarko. Cveti marca z belimi cvetovi, plodovi pa dozorijo avgusta. Plod je debel, moder in podolgovat z zlato rumenim mesom. Meso je sladko, čvrsto in sočno. Plodovi so primerni za svežo uporabo in predelavo.

Sliva Hanita je nezahtevna sorta slive, ki je primerna tudi za hladnejša področja. Cveti od aprila do maja z belimi cvetovi. Zarodi zgodaj in daje stalen visok pridelek. Plodovi dozorevajo od sredine avgusta do sredine septembra. Slive so velike, podolgovate in srednje čvrste. Kožica je modra s poprhom. Meso je zlato rumeno in sladkega okusa s prijetno kislino.

sliva drevo z modrimi plodovi

Sliva Topfive je sorta slive, ki je tolerantna na šarko in odporna na monilijo. Cveti srednje pozno na enoletnem in večletnem lesu. Zori konec julija do sredine avgusta. Plodovi so podolgovato okrogli in temno modre barve. Meso je svetlo rumeno, čvrsto, sočno in harmoničnega okusa.

Sliva Victoria je sorta slive z rdečkastimi plodovi, ki cveti v maju, zori pa v avgustu in septembru. Plodovi so v osnovi rumeni, v veliki večini pokriti z rdečkasto barvo. Meso je rumeno, sladko in sočno ter gre rado od koščice. Plodovi so primerni za svežo uporabo in predelavo.

sliva drevo z rdečkastimi plodovi

Stebričasta sliva Imperial je sorta stebričaste slive, primerna za sajenje na manjše vrtove in v večje posode. V višino zraste od 3 do 3,5 metrov. Sladki plodovi zorijo konec septembra ali začetek oktobra. Meso je zlato rumeno in sočno ter se lepo loči od koščice.

Pritlikava sliva Opal je zgodnejša sorta pritlikave slive z izrazito aromo, primerna za sajenje na manjše vrtove in v večje posode. V višino zraste od 150 do 200 centimetrov. Zaradi zgodnjega zorenja razvije dovolj sladkorjev. Plodovi so srednje veliki in svetlo vijolične barve. Meso je rumenkaste barve, zelo sočno in sladko kiselkastega okusa.

Pritlikava sliva Hanna je sorta pritlikave slive, primerna za sajenje na manjše vrtove in v večje posode. V višino zraste od 150 do 200 centimetrov. Zori konec septembra, plodovi pa so modri, srednje veliki z rumenim, sladkim in sočnim mesom.

Opomba: Izbor sort se razvija v smeri odpornosti na virus šarka. Rastlinske viruse v veliki meri prenašajo škodljivci, kot so uši in tripsi. Prenašajo se tudi z cepiči ali cepilnimi podlagami. Simptomi se kažejo v zgodnjem poletju na listih kot blede pege. Na zrelih plodovih se prav tako pojavijo pege in kožica se naguba. Pod temi gubami se meso obarva rjavo rdeče vse do koščice, kjer ravno tako opazimo simptome v obliki kolobarjev. Plodovi izločajo smolo in so grenkega okusa. Tako plodovi dozorevajo predčasno in odpadejo. Drevesa okužena z virusom šarka ne dajo pridelka, zato jih odstranimo iz vrtov in nasadov.

Sadike slive lahko naročite lahko naročite v spletni trgovini Flora Express z dostavo po vsej Sloveniji ali kupite v vrtnih centrih Vrtko (Ljubljana, Kalce, Maribor).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja