Obrezovanje in škropljenje sadnega drevja

Obrezovanje sadnega drevja je tehnološki ukrep, s katerim rastline v mladosti oblikujemo, kasneje pa z njim vzdržujemo rodnost dreves in jim osvetljujemo krošnjo. S tem zagotovimo ohranjanje oblike in dobre rodnosti dreves, pri čemer je pridelek zdrav in primerno velik. Tako uravnavamo pravo razmerje med rastjo in rodnostjo in poskrbimo za ustrezno zdravstveno stanje rastline. Rez deluje torej ugodno v primeru pregoste krošnje, preobilnega rodnega nastavka ali v primeru pomlajevanja starejših dreves. Držimo se pravila, da izrežemo premočne in izrojene veje, saj gojimo plodove in ne lesa.

Čas rezi

Čas rezi prilagodimo sadni vrsti in namenu obrezovanja. Poznamo zimsko in poletno rez. Zimska rez je nujna in jo opravimo v času mirovanja (jablana, hruška, naši, kutina in nešplja) ali ob začetku rasti sadnih rastlin (breskev – tik pred brstenjem zaradi občutljivosti lesa). Poletno rez opravimo le, da osvetlimo krošnje in umirjamo prebujno rast.

Z vzgojo drevesa začnemo takoj ob sajenju. Nerazvejano sadiko prikrajšamo približno 5 brstov nad mestom, kjer želimo imeti prve ogrodne veje. Iz najvišjega brsta bo tako nastal nov vrh, iz brstov pod njim pa stranske veje. Pri razvejani sadiki razporedimo veje in jih upognemo, prenizke veje pa odstranimo. Odstranimo tudi veje, ki so pregoste. Krošnja mora ostati dobro prevetrena in osvetljena. Sadiki prikrajšamo glavno vejo na vrhu na približno 40 do 60 centimetrov nad prejšnjo etažo vej. V kolikor vzgajamo veje na sadiki v bolj spiralno obliko puščamo med posameznimi vejami od 20 do 30 centimetrov prostora. Izogibamo se močnejši rezi mladih dreves, ki prehajajo v rodnost, saj ovira prehod iz rasti v rodnost. Se je pa potrebno zavedati, da je oblika in moč rezi odvisna od vrste sadnega drevesa. Namreč, breskev potrebuje močnejše obrezovanje kot jablana.

Pri mladih drevesih tako izvajamo le osnovno gojitveno rez in prikrajšujemo veje. Pri starejših drevesih odstranjujemo pokončne in bujno pokončne poganjke ali veje, ki jih imenujemo bohotivke. Te poženejo iz slepih očes na hrbtiščih vej ali ob večjih ranah. Obrežemo jih na tako imenovano ribjo kost, drevesu prikrajšamo vrh, in stranske veje po potrebi dodatno upogibamo in jih redčimo, da krošnja ostane presvetljena. Pri izrezovanju bohotivk pazimo, da jih izrežemo povsem pri osnovi in se tako izognemo ponovnemu močnemu izraščanju iz štrcljev.

Ukrepi

Z močnejšim obrezovanjem vzpodbujamo rast, zato prilagodimo rez bujnosti drevesa. 

Pri rezi uporabljamo nekatere značilne ukrepe:

1.   Krajšanje: mlad poganjek skrajšamo na različne dolžine in s tem vzpodbudimo rast. To storimo tako, da plitvo zažagamo v les in s tem pridobimo nove rodne veje. Krajšamo tik nad brstom, ki je usmerjen v smer, kamor želimo, da se rast širi.

2.    Odvajanje: poganjek, ki raste navzgor odrežemo tik poleg prvega primernega in položnejšega poganjka. S tem se ukrepom se izognemo tudi križanju vej.

3.   Spodrezovanje: povešeno vejo odrežemo tik poleg bolj primernega in pokonci rastočega poganjka. Spodrezovanje je primerno tudi za starejša drevesa, ki imajo rast usmerjeno navzdol.

4.     Rez na čep: poganjek ali vejo skrajšamo na dve do tri očesa in ga uporabljamo pri drevju, kjer potrebujemo za dober pridelek več kakovostnega dvoletnega lesa.

5.   Razpiranje: mlade poganjke, dolge do 10 cm, razpremo z zobotrebci, ščipalkami za perilo ali paličicami.

Izrežemo vse konkurenčne močno rastoče poganke v bližini vrha, s tem ohranjamo gojitveno obliko ter preprečimo senčenje spodnjega dela krošnje.

6.   Upogibanje: mlade poganjke upognemo zaradi boljše osvetlitve, hitrejše rodnosti in oblikovanja. To vzpodbudi tvorbo cvetnih brstov.

7. Odstranjevanje: pri zimski rezi odstranimo tudi lanskoletne plodove, t.i. mumije in poškodovane ali obolele veje. Večje rane vedno zamažemo s cepilno smolo in se tako izognemo okužbam preko njih.

Rodni les

Da bomo sadno drevje obrezovali pravilno, moramo vedeti tudi, na kakšnih poganjkih posamezne sadne vrste, rodijo najboljše plodove. Pečkarji ( jablana, hruška, naši, kutina in nešplja) rodijo predvsem na brstiču, brstiki, rodni šibi, zveriženem rodnem lesu ali rodni pogači. Koščičarji (breskev, sliva, češnja in višnja) pa rodijo na brstiki, majski kitici, rodni šibi, rozeti ali prsteničastem rodnem lesu.

Škropljenje sadnega drevja

Sadno drevje tudi preventivno škropimo oziroma zaščitimo proti boleznimi, kot so jablanov in hrušev škrlup, jablanov rak, breskova kodravost in listna luknjičavost koščičarjev. Za to uporabimo pripravke na osnovi bakra. Z njimi škropimo pri temperaturah, višjih od 5°C. Skrajni čas za škropljenje je, ko se brsti napenjajo. Drevesa zelo temeljito poškropimo, kot bi jih želeli “oprati”.

Škropljenje lahko nato v 10 do 14 dnevnem razmiku ponovimo. To je v času odpiranja brstov, ko so že vidni prvi vršički listov. Takrat ne škropimo z bakrenimi pripravki, da ne poškodujemo mladih poganjkov. Škropljenje proti boleznimi v vegetaciji lahko tako nadaljujemo s pripravki na osnovi njivske preslice. V predspomladansko škropljenje uvrščamo tudi škropljenje proti prezimnim škodljivcem, kot so jajčeca listnih uši, jajčeca rdeče sadne pršice in kaparji. Za to lahko uporabimo insekticide na osnovi oljne ogrščice. 

Škarje, žagice in nože za obrezovanje dreves lahko naročite v spletni trgovini Flora Express z dostavo po Sloveniji ali kupite v vrtnih centrih Vrtko (Ljubljana, Maribor).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja