Navadni bršljan kot sobna rastlina

Navadni bršljan je zimzelena rastlina vzpenjalka ali plezalka, ki v naravi pleza po drevesih, zidovih ali se plazi po tleh. Velikokrat ga enačimo z belo omelo, a mu drevo služi le za oporo, na katero se pritrdijo oprijemalne korenine. Kot okrasna rastlina izvira iz južne do srednje in zahodne Evrope. Njegovo ime hedera izhaja iz grške besede »hedra«, kar pomeni sedenje in se nanaša na močno oprijemljivost rastline.

navadni bršljan lončnica

Kot sobno rastlino ga lahko postavimo na višje police, kjer se elegantno spušča po pohištvu, ali v viseče košare, kjer se bogato razrašča v visečo zeleno zaveso. Oblikujemo jo lahko tudi z oporo ali na žico v želene oblike in figure. Zelo dobro prenaša krajšanje in oblikovanje. Ko nam že preveč preraste mesto in nam je predolg, ga preprosto pristrižemo na krajše. Skrbi za boljši zrak v prostoru, saj ga čisti in vzdržujejo prijetno zračno vlago.

bršljan hedera helix

Danes obstaja veliko sort bršljana, ki se med seboj razlikujejo po barvi, obliki in velikosti listov. Listi pri navadnem bršljanu so zelene barve in bolj ali manj krpate oblike, s 3 do 5 listnimi krpami. Ob večji starosti se jim običajno spremeni oblika. Diamantne oblike postanejo po 20-tih letih. Listi križancev so lahko povsem zelene barve ali v odtenkih bele, rumene, srebrnkasto oziroma večbarvno lisaste barve. Rastlina ima rdeče vijolične plodove, ki se postopoma spremenijo v modro črne jagode. Posamezne rastline lahko dosežejo do 250 let.

navadni bršljan

Bršljan je nezahteven za vzgojo. Postavimo ga na svetlo do senčno mesto, brez neposredne sončne svetlobe. Držimo se lahko pravila, da temnejši kot so listi, več sence tolerirajo. Vrste s svetlejšimi in bolj pisanimi listi potrebujejo več svetlobe, saj sicer izgubijo svojo pisanost in postanejo bolj zelene barve. Rastlini ne ustreza topel in suh zrak in uspeva najlepše na mestih, ki niso v neposredni bližini gretja. Ima srednjo potrebo po zalivanju. Priporočljivo jo je zaliti, ko se zgornji del prsti izsuši. Presajamo jo bolj redko, na 2 do 3 leta oziroma, ko postane lonček premajhen. Uporabimo univerzalno zemljo za sobne rastline. Gnojimo jo z gnojilom za zelene rastline, v poletnem času na 2 tedna, pozimi pa na 4 tedne.

Navadni bršljan lahko kupite v vrtnih centrih Vrtko (Ljubljana, Kalce, Maribor).

2 Replies to “Navadni bršljan kot sobna rastlina”

  1. POzdravljeni,
    zanima me, kaj je narobe z mojim sobnim bršljanom. Do zdaj je uspeval super, listi so se kar množili in postajal je vedno širši. Imam ga na polici na sončni strani, ker sem prebral, da rabi dosti svetlobe. Zalival sem ga, ko je v lončku zmanjkalo vse vode ter občasno sem ga s pošprical z vodo po lestih, saj nima rad prašnatih listov. A zdaj so listi začeli kar naenkrat odpadati in se kodrati.
    Kaj mi svetujete?

    1. Pozdravljeni!

      Pri bršljanu je to kar pogost pojav – do tega pride, če ima “preveč” dobre pogoje. Preveč vode, gnojila, sonca… Vse to je lahko razlog za odpadanje in kodranje listov. Svetujemo vam, da najprej preverite korenine – kodranje listov je namreč znak, da je rastlina preveč zalita in da so korenine lahko začele gniti. Rastlino postavite na svetlo mesto, brez direktnega sonca. Zalijte ga, ko se zgornji del zemlje že nekoliko posuši, enkrat na mesec pa ga lahko tudi stuširate z mlačno vodo, da se izognete prašnim listom. Čeprav imajo radi nekoliko višjo vlago, se z lahkoto prilagodijo nižjim vlažnim razmeram v domovih – pršite ga lahko le nekajkrat na teden.

      Lep pozdrav,

      Zeleni prsti

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja