Dišavnice na našem vrtu in kuhinji
Dišavnice so rastline, iz katerih listov in cvetov pridobivamo dišave in začimbe. Lahko trdimo, da ne najdemo vrtnih gredic, kjer niso posajene in kuhinje, kjer se ne uporabljajo. Sadimo jih lahko na vrtu, v ločkih ali koritih na okenskih policah ali balkonu. Praviloma gredic, kjer rastejo, ne gnojimo, saj potem rastejo preobilno in se lahko izgubi aroma, a je odvisno od sort. Nekaj jih predstavljamo v nadaljevanju.
Sorte dišavnic
Luštrek
Luštrek je začimbna dišavnica, ki so jo v Slovenijo prinesli iz Azije v času Rimljanov, kjer je dolgo čas veljala za afrodiziak. Listi se uporabljajo kot dodatek jedem, iz njegovih korenin pa je moč pridobiti tudi eterično olje. Zaradi vonja ga ljudje zamenjajo z zeleno. Gre za do 2 metra visoko trajnico, ki pri nas prezimi na prostem. Je ena izmed prvih rastlin, ki bo spomladi pognala na vrtu. Jeseni lahko celotni nadzemni del porežemo, saj bo le ta čez zimo tako ali tako odmrl. Malo nad tlemi rastlina tvori številna žlebičasto oblikovana stebla, na katerih so pernato deljeni listi. Njegovo steblo je votlo. Cveti julija in avgusta. Cvetovi so rumeni, združeni v socvetja po okoli 10 do 15 cvetov na daljših pecljih. Celoten izgled cveta spominja na klobuk. Rastlino zlahka razširjamo s semeni, ki dozorijo septembra kot tudi s delitvijo korenin. Sadike iz potaknjencev sadimo na prosto v sredini maja.
Luštrek za svoj razvoj potrebuje humusno bogata in vlažna tla. Prijajo mu sončna ali pol sončna lega na gredici ali v cvetličnem koritu. Smiselno ga je saditi na robove gredic, če se odločimo za zasaditev več sadik skupaj, pa upoštevamo 40 centimetrov sadilne in 60 centimetrov medvrstne razdalje. Zalivamo ga obilno, 2-krat tedensko, pri čemer pazimo, da voda ne zastaja, saj luštrek ne mara imeti mokrih korenin.
Majaron
Majaron je dišavnica, katere izvor ni povsem znan. Je pol grmičasta trajnica, ki zraste v višino do 50 centimetrov in pri nas prezimi na prostem. Uporablja se za pripravo hrane, kjer dodamo sveže ali posušene liste in vršičke, ki jih oberemo tik pred cvetenjem. Sveži listi so nekoliko grenkega do pekočega okusa. Zaradi prijetnega vonja jih uporabljajo v kozmetiki.
Rastlina cveti z nežnimi vijoličnimi cvetovi od junija do septembra. Stebla so štirioglata in pokončna, na njih pa izraščajo majhni eliptični in dlakavi listi. Sadimo ga v skalnjake in zeliščne vrtove na sončne in polsenčne lege v dobro odcedna tla. Koreninski sistem je plitev. Pri sajenju se držimo sadilnega razmika 25 centimetrov. Na gredici se plazeče se zarašča, zato ga lahko uporabljamo tudi kot rastlino za zastiranje vrtnih tal pred nezaželenim plevelom. Je dober sosed krompirju, zelju in sivki, izogibamo pa se sajenju blizu pora, čebule ali kumar.
Origano
Origano je do 50 cm visoka trajnica, poznana tudi pod imenom dobra misel. Sorodna je majaronu in materini dušici. Izvira iz Sredozemlja in zahodne Azije. Kot dodatek jedem uporabljamo njen nadzemni del: liste in vršičke, ki jih osmukamo s stebla in posušimo. Spodnji deli stebla namreč olesenijo in zato niso uporabni. Tradicionalno se uporablja v italijanski kuhinji, saj se ga pogosto dodaja paradižnikovim jedem in picam. Listi so majhni, celorobi in ovalno oblikovani. Iz rdečkastega stebla nasprotno izraščajo. Tako steblo kot listi so poraščeni z nežnimi dlačicami. Origano cveti od julija do septembra z rožnato do rdečimi, 5 milimetrov velikimi cvetovi, ki so združeni v socvetja in nameščeni na vrhovih poganjkov. Če pri rastlini opazimo hitro rast, v višino porežemo vršičke, saj bomo tako lahko spodbudili bolj košato rast.
Sadimo jo v zračno zemljo na topla rastišča. Dobro uspeva na apnenčastih tleh, tudi na višjih legah. Ker gre za mediteransko rastlino, slabo prenaša obilne padavine, predvsem pa zastajanje vode v tleh. Vonj listov bo iz našega vrta uspešno odganjal mravlje in uši. Njegova dobra soseda sta cvetača in korenček, izogibati pa se je potrebno zasaditvi z brokolijem ali zeljem. Dobro ukoreninjene sadike sadimo na razdalji nekje 30 centimetrov, medvrstna razdalja pa naj bo 50 centimetrov. Tla pod sadikami je smiselno zastreti z zastirko. Brez težav jo lahko gojimo tudi kot lončnico.
Olivna zel
Olivna zel je dišavnica, ki aromatično diši po olivah, zato njene liste radi uporabljamo v mediteranskih jedeh. Izhaja iz Mediteranskega območja, kjer raste kot 40 do 50 centimetrov visoka in široka grmičasto razrasla trajnica. Stebla olesenijo, listi pa so zelo majhni, zeleni in fino pernato narezani. Dolgi so 5 centimetrov, a le par milimetrov široki. Lahko jih obiramo skozi vse leto. Cveti od junija do avgusta. Bledo rumeni cvetovi dosežejo premer 1,5 centimetrov in po obliki spominjajo na gumbe. Primerno jo je saditi na sončno lego in dobro odcedna tla. Pri sajenju več sadik skupaj upoštevamo sadilno in medvrstično razdaljo 30 centimetrov.
Pehtran
Pehtran je dišavnica, ki zraste do 1,2 metra visoko, pri čemer se grmičasto razrašča. Danes je razširjen po vsej južni Evropi. Listi so v obliki sulice za palec dolgi in izredno ozki. Osmukane liste lahko nabiramo celotno sezono, najbolj aromatična pa so tik pred cvetenjem. Uporabljajo se kot dodatek jedem in pozitivno vplivajo na naše telo in prebavo. Rastlina cveti od julija do avgusta, a v Sloveniji ne razvije zrelih semen. Cvetovi so drobni, rumeni do zeleno rumeni, združeni v socvetja na vrhovih poganjkov. Jeseni zelnati del rastline propade, a spomladi rastlina požene na novo. Spodnji razvejani deli stebla olesenijo. Uspešno jo lahko razširjamo z deljenjem korenin na manjše dele, kot tudi s potaknjenci. Sadike iz potaknjencev presajamo na gredice, ko mine nevarnost zmrzali, kar je konec aprila. Rastlina je tudi zelo primerna za sajenje v lonce in posode.
Pehtran ima rad bogata, globoka in s hranili bogata humozna tla, kjer se voda ne zadržuje, ampak dobro odteka. Potrebno ga je saditi na zavetrne in sončne lege na gredicah. Na sušnih mestih ga je potrebno zalivati vsaj 2-krat tedensko. Pri skupnih zasaditvah pazimo, da rastlina zaradi bujne rasti ne preveč zasenči sosednjih rastlin. Pri saditvah sadik skupaj se držimo sadilne razdalje približno 40 centimetrov in medvrstne razdalje 40 do 60 centimetrov.
Stevia
Stevia je dišavnica, ki se zaradi svojega sladkega okusa listov pogosto uporablja kot nadomestek sladkorja. Primerna je tudi za diabetike, saj ne zvišuje krvnega sladkorja. Rastlina zraste do višine in širine 60 centimetrov v obliki majhnega grma. Listi so podolgovati in dolgi 2,5 centimetra ter po robu nazobčani. Iz stebla nasprotno izraščajo. Obrezujemo jo 2-krat letno. Cveti od julija do avgusta, njeni cvetovi pa so blede barve in ostanejo kot suho cvetje po končanem cvetenju na rastlini. Najbolje jo je vzgajati iz sadike, saj so semena zelo slabo kaljiva.
Rastlina izvira iz Južne Amerike, kjer najbolj uspeva v tropskih in subtropskih območjih. Raste v peščeni, zračni, a s hranili bogati zemlji. Pred sajenjem na prosto jo lahko pognojimo z organskimi gnojili. Prija ji sončna do polsenčna lega. Sadike sadimo na prosto, ko mine nevarnost zmrzali, pri čemer se držimo medvrstne in sadilne razdalje 60 centimetrov. Čez zimo je potrebno rastlino izkopati in presaditi v lonce ali korita, saj v našem podnebju ne prezimi na prostem.
Dišavnice lahko naročite v spletni trgovini Flora Express z dostavo po vsej Sloveniji ali kupite v vrtnih centrih Vrtko (Ljubljana, Kalce, Maribor).