Kostanj – sajenje in sorte marona na vrtu
Kostanj si lahko posadimo na vrtu, vendar mu namenimo vsaj 30 do 40 m². Sadimo ga vsaj 4 m od meje. Je razmeroma zahtevno drevo. Uspeva v večjem delu Slovenije in je prilagojen sredozemskemu ter zmerno celinskemu podnebju do nadmorske višine 700 do 800 metrov. Pozimi prenese temperature do -26° C. Zaradi poznega cvetenja ni posebno občutljiv na spomladanske pozebe. Prevelika in dolgotrajna poletna vročina nad 37°C lahko zavre razvoj plodov v ježici.
Za sajenje kostanja na vrtu izberemo debeloplodni kostanj ali maron. Zanj so značilni veliki plodovi, ki jih je v kilogramu približno 80. V ježici sta navadno največ dva normalno razvita plodova z rjavo do rdečo ali skoraj črno lupino. Mesto, kjer je plod priraščen na ježico, je zelo veliko. Kožica, ki obdaja jedro, je tanka in se lepo lupi. Pri nas imamo v ponudbi sadike v loncih, ki jih, z izjemo zmrzali, lahko sadimo vse leto. Za večjo oploditev je priporočljivo sajenje več sort.
Sajenje sadike kostanja
Sadiko kostanja marona v loncu, z izjemo zmrzali, sadimo vse leto, ker že ima razvit koreninski sistem. V kolikor jo sadimo jeseni, lahko spomladi že odžene. Pred sajenjem jo namočimo v vodo in izkopljemo sadilno jamo, ki naj bo dvakrat večja, kot je koreninska gruda v loncu. V globino naj meri 50 cm. Dno izkopa zrahljamo, nasujemo nekaj komposta in obložimo z obrnjeno travno rušo, če je bila prej tam zelenica. Sadiko nato previdno vzamemo iz lonca in ji pazljivo zrahljamo spodnje korenine oziroma odstranimo približno 1 cm zemlje od korenin.
V sadilno jamo jo posadimo tako globoko, kot je rasla v loncu in koreninsko grudo zasujemo z mineralnim gnojilom ali dobro uležanim hlevskim gnojem, ki mu dodamo nekaj kisle šote ali zemljo izpod divjega kostanja. Pazimo, da mineralno gnojilo ne pride v direktni stik z koreninsko grudo. Cepljeno mesto sadike naj bo 10 do 15 cm nad nivojem roba zemlje. Sadiko posadimo na sončno mesto, jo zalijemo in ji zagotovimo močno oporo. Sadiko ob sajenju zavarujemo z mrežami proti voluharju in srnjadi.
Za kostanj maron so primerna predvsem globoka in humusna tla s kislo reakcijo. Ob sajenju in po potrebi mu zato dodamo zemljo izpod divjega kostanja. Le za vsebuje simbiotske glive, ki pomagajo mladi rastlini črpati vodo in hranilne snovi iz tal ter pospešujejo rast novih korenin.
Sorte kostanja
V nadaljevanju predstavljamo nekaj sort, ki jih imamo v ponudbi.
Bouche de Betizac je zelo kakovostna sorta kostanja marona. Drevo je bujno z razprostrto krošnjo, ki potrebuje vsaj 40 m² prostora. Prve plodove praviloma zarodi zgodaj, kasneje rodi redno in obilno. V ježici sta običajno dva normalno razvita in zelo velika plodova. Posamezen plod tehta okoli 16 g, kar pomeni da je v kilogramu približno 63 plodov. Lupina je temno rdečkaste kostanjeve barve in rahlo prižasta. Seme je ovito s tanko kožico, ki se lepo lupi.
Kostanj Marsol je sorta srednje rodnega kostanja marona, ki raste bujno in precej pokončno. Cveti v mesecu juniju ali juliju. Oprašujejo ga sorte Précoce Migoule, Bournette in Marigoule. Prve plodove pogosto nastavi že prvo leto po sajenju. V ježici se razvijejo dva do trije normalni plodovi, ki so okroglasto do trikotne oblike in rdečkasto rjave barve. V kilogramu je od 67 do 80 plodov. Povrhnjica se zelo malo zajeda v meso.
Kostanj Maraval je sorta kostanja marona, ki ima šibkejšo in rahlo pokončno rast. Cveti v mesecu juniju in juliju. Oprašujeta ga sorti Précoce Migoule in Marigoule. V ježici sta en ali dva normalno razvita plodova, redkeje trije. Plod je velik, v kilogramu je približno od 59 do 67 kostanjev. Po obliki so široko eliptično trikotni, barva je svetleča, temno rjava do rdečkasta z rahlimi vzdolžnimi prižami. Povrhnjica se ne zajeda v jedro.
Kostanj Précoce Migoule najpogosteje sadimo kot opraševalno sorto kostanja marona. Drevo je srednje do šibkejše rasti. Raste pokončno in je redkeje obraščeno. Brsti zgodaj, cveti srednje zgodaj. Oprašujejo ga sorte Maraval, Marigoule in Bournette. Praviloma prve plodove zarodi v drugem do tretjem letu. Rodi pogosto zelo dobro. V ježici so dva do trije normalno razviti plodovi, ki so veliki, trikotno eliptične oblike in svetlo mahagonijeve barve. V kilogramu je približno od 65 do 85 plodov.
Sadike kostanja lahko naročite v spletni trgovini Flora Express z dostavo po vsej Sloveniji ali kupite v vrtnih centrih Vrtko (Ljubljana, Kalce, Maribor).
Potrbujem 8 sadik kostanja. Zanima me, kdaj se sadike dajo dobiti, katero sorto priporočate in cena.
Osebno bi šel iskat v Maribor.
Hvala za odgovor
Emil
Pozdravljeni,
trenutno imamo že na voljo sadike kostanja, sorta Bouche de Batizac. Rastline so visoke cca 120 cm, cena pa je 39,99 eur.
Lep začetek tedna!
Zanima me katero sorto kostanja lahko posadimo tam kjer ni kostanja v bližini za opraševanje. Hvala za odgovor in lep pozdrav
Pozdravljeni,
kostanj je načeloma samoneoplodna vrsta, zato je potrebna oprašitev drugih sort kostanja. Za opraševanje so primerne tudi samonikle vrste. Da lahko pričakujemo plodove, morata biti žal najmanj dve rastlini/sorti kostanja.
Lep pozdrav,
Zeleni prsti
Pozdravljeni,
Rad bi zasadil 15 kostanjev za prodajo v bodoče in me zanima katere vrste kombinirat zaradi opraševanja in kolko sadik katerega kostanja priporočate, da bo tako kot mora bit.
Pozdravljeni,
priporočamo sorto Bouche de Batizac, ki je zelo kakovostna, rodna sorta in cenjena predvsem zaradi odpornosti na kostanjevo šiškarico. V ježici sta običajno dva normalno razvita in zelo velika plodova. Lupina je temno rdečkaste barve in rahlo prižasta. Seme/plod je ovit s tanko kožico, ki se zelo lepo olušči. Primerna opraševalca sta predvsem sorti Maraval in Marsol. Marsol raste bujno in ima precej pokončno rast, sorta Maraval ima nekoliko šibkejšo in rahlo pokončno rast. Kar se tiče rodnosti – za obe velja srednja rodnost. V ježici sta običajno dva normalno razvita plodova, redkeje trije. Pri sorti Marsol se povrhnjica rahlo zajeda v jedro, medtem ko se pri sorti Maraval ne. Več o posamezni sorti pa si lahko preberete še na naši spletni strani, kjer ima vsaka rastlina svoj opis – https://www.floraexpress.si/search?q=kosta#;pricefrom:38;priceto:41
Lep pozdrav,
Zeleni prsti