Figa – sadno drevo Mediterana
Figa je sadno drevo, ki nam rodi zelene, črne ali vijolične plodove, s katerimi se sladkamo čez poletje. Plodovi so zelo cenjeni zaradi svojega okusa, pomagali pa naj bi tudi pri odpravljanju stresa in prebavnih motnjah. So vir kalcija, sladkorja, železa, ogljikovih hidratov, kalija in vitamina A. Na drevesu obiramo le tiste fige, ki so že zrele. Prezgodaj obrane žal ne dozorijo, prepozno obrane pa so neokusne in kisle.
Figo uvrščamo med subtropske rastline, ki uspevajo v toplih in pol sušnih predelih. Zanjo na celini izberemo sončno, zavetrno lego, saj le starejše rastline prenesejo temperature do – 20°C. V primeru preobilnih padavin, nam plodovi lahko tudi zakisajo in popokajo. Najbolje nam bo uspevala na humoznih, srednje težkih in dobro odcednih tleh. Sadimo jo spomladi, marca ali aprila, da se ugodno privadi na celinsko podnebje.
Sajenje in vzgoja fige
Pri sajenju sadike fige poskrbimo za dobro drenažo na dnu sadilne jame. Izkopljemo 1 meter široko in pol metra globoko sadilno jamo, katero dobro pognojimo. Sadiko fige postavimo vanjo in jo zasujemo. Pri medvrstnih nasadih naj bo razdalja med sadikami 5 in 6 metrov, med drevesi v vrsti pa naj bo razdalja med 4 in 5 metrov. Mlade sadike pozimi zaščitimo pred mrazom. To najlažje storimo tako, da jih pokrijemo s kopreno. V kolikor rastlino vzgajamo kot posodovko, jo pozimi prestavimo v notranji temnejši prostor, ki naj ne bo pretopel. Spomladi jo postavimo na prosto, ko je nevarnost pozebe mimo. Namenimo ji sončno teraso ali balkon.
Figa je žal občutljiva tako na prenizke, kot tudi na previsoke temperature. Pri prenizkih temperaturah je namreč nevarnost, da pozebe in odmre, pri previsokih temperaturah pa plodovi začnejo predčasno dozorevati in gniti. Praviloma velja za zelo zdravo rastlinsko vrsto, a v obmorskih krajih je podvržena smokvinemu kaparju, gosenicam figovega molja in pegavosti.
Sorte fige
Figa ali navadna smokva Rode de Bordeaux je nizko sadno drevo, s široko krošnjo in zvitimi, redkimi vejami ter gladkim in sivim lubjem. Listi so veliki, usnjati, hrapavi in enostavni. Plodovi so hruškaste oblike, črno modro vijolične barve, sočni, z debelim mesnatim ovojem, sredina pa je temno rdeče barve. Zorijo avgusta in septembra.
Figa Brown Turkey ali štajerska figa je ena izmed najbolj odpornih sort fig. V višino zraste 3 do 4 metre, v širino pa 2,5 do 4 metre. Listi so veliki, usnjati, hrapavi in enostavni. Drevo praviloma rodi enkrat letno, če je zelo vroče pa tudi dvakrat. Plodovi so najprej zelene, nato škrlatno rjave barve, užitni in dolgi do 10cm. Obiramo jih avgusta.
Figa Blanca Gota ima srednje velike plodove, ki so svetlo zelene barve in zelo dobrega okusa. V višino doseže od 3 do 4 metre. Posadimo jo lahko v posode ali na vrt. Plodovi zorijo od septembra do oktobra. So srednje veliki, meso pa je svetlo in zelo dobrega okusa. Sorta je samooplodna. Odlikuje jo tudi izjemna odpornost na nizke temperature, do -15°C.
Sadike fig lahko naročite v spletni trgovini Flora Express z dostavo po vsej Sloveniji ali kupite v vrtnih centrih Vrtko (Ljubljana, Kalce, Maribor).
